Higijena in parodontologija

Skoraj vsi vemo kaj je karies. In zaradi reklam za zobne paste in ustne vode, je večina ljudi tudi že slišala za gingivitis. Verjetno dojemamo gingivitis kot neko težavo pa res vemo kaj je gingivitis? Kaj ga povzroča, kakšne so posledice in kako ga odpravimo?

Gingivitis
je lokalna infekcija dlesni okoli zob in je izredno pogosta saj zajema tudi do 95% populacije. Prepoznamo ga lahko po rdečih dlesnih, ki so nabrekle in krvaveče okoli zob. Če opazite takšne znake, je priporočljivo čimprejšnje ukrepanje.
Navadno je gingivitis možno preprečiti z rednim in natančnim ščetkanjem ter nitkanjem.

Gingivitis je najmilejša oblika parodontalne bolezni in je reverzibilna. Po definiciji je gingivitis vnetje dlesni ob zobeh, kjer pa še ni udeležena spodaj ležeča kost, ki daje oporo zobem. Če se ukrepa dovolj zgodaj, do tega ne pride in gingivitis se pozdravi. Če pa gingivitis napreduje, se razvije v parodontalno bolezen oz parodontozo. V napredni obliki parodontoze sta dlesni in kost trajno poškodovani in vodita v majavost zob in končno izgubo zoba.

Krvavenje iz dlesni je eden prvih znakov gingivitisa je znak lokalne infekcije v ustih. Krvavitve nikoli niso znak zdravja in KRVAVENJE ob nitkanju in ščetkanju NI NORMALNO STANJE. Gingivitis navadno ne boli in lahko se niti ne zavedate, da ga imate. Lahko je lokalen (samo okoli posameznega zoba) ali pa je generaliziran (okoli večine zob). Največkrat ga opazimo pri ljudeh, ki dnevno ne nitkajo in ne ščetkajo dovolj natančno.

Slab zadah je še eden od znakov gingivitisa. Če uporabljate ustno vodo ali žvečite žvečilke da si popravljate slab zadah, je morda bolj priporočljiv obisk zobozdravstvene ambulante, da se poišče in odpravi vzrok. Čeprav je lahko slab zadah posledica tudi kakšnih drugih zdravstvenih težav (želodčna kislina, nosni polipi, sinusitis, dehidracija,…), je največkrat le posledica ostankov hrane v ustih, ki ni počiščena iz dlesni, jezika in zob in ki razpada v temnem, toplem in vlaženem okolju vaših ust- idealnem mestu za bacile.

Če opazite krvavenje iz dlesni, če plunete krvavo po ščetkanju oziroma na ščetki opazite rdeče madeže, ste lahko zaskrbljeni. Zdrava tkiva NE KRVAVIJO!!!

Kaj torej lahko naredite da dlesni prenehajo krvaveti?
V naši ambulanti vam lahko pomagamo pri reševanju problema. Le-to vsebuje profesionalno čiščenje oblog v vaših ustih in spremembo vaših navad čiščenja zob. Zobni plak (ostanki hrane in bakterije) in trde zobne obloge (zobni kamen in zabarvanja) morajo biti odstranjene da se dlesni lahko pozdravijo in infekcija odpravi. Pri bolj trdovratnih primerih je potrebno tudi več obiskov preden lahko zatrdimo, da so vaša usta zopet zdrava.

Redno čistite in nitkajte vaše dlesni in zobe po navodilih da se znebite vaše infekcije. Če so dlesni in zobje čisti, so lahko tudi zdravi in brez težav celo življenje.

Parodontalna bolezen je infekcija različnih škodljivih bakterij, ki napadejo dlesen in spodaj ležečo kost v kateri so zobje. Terapija je odvisna od obsega prizadetih tkiv, resnosti okužbe in trajanja bolezni. Bolezen je specifična za področje v ustih in navadno poteka v zagonih.

Uspešnost terapije je odvisna od številnih faktorjev. Neugodna postavitev zob nam otežuje tako vsakodnevno, kot tudi profesionalno čiščenje, ki ga izvajamo v sklopu terapije. Tudi obseg prizadete kosti, v kateri ležijo zobje, je pomemben dejavnik. Uspešnost terapije močno zmanjšujeta tudi prisotnost zobnega plaka in zobnega kamna. Omejujoč faktor pa so tudi neustrezne prevleke, zobna gniloba, in poškodovani zobje.
Najpomembnejši faktor za dosego zdravja obzobnih tkiv pa je zmožnost izvajanja perfektne ustne higiene vsak dan. Uporaba vseh pripomočkov, kot vam je bilo predstavljeno in svetovano, je obvezna. Cilj terapije je odstraniti vzroke infekcije, kar pomeni odstranitev vseh škodljivih bakterij in ostankov hrane, s katerimi se te bakterije prehranjujejo. Če se ne odstrani vzrokov, je vsak naš poseg brez prave dolgoročne vrednosti in bolezen se vrne!

V primeru, da so poškodbe obzobnih tkiv ogromne, je možno, da je za rešitev potrebna tudi operacija obzobnih tkiv. Končna odločitev o tem se naredi ko se ponovno ovrednoti uspeh začetne terapije.

Kadarkoli zdravnik ali zobozdravnik pripravlja načrt zdravljenja mora najprej analizirati rezultate diagnostičnih preiskav. Glede na podatke, ki jih dobi, se odloča za pravilno zdravilo ali terapijo. Bolj natančni kot so rezultati preiskav, bolj natančna je diagnoza in posledično bolj primerna terapija. Tudi v zobozdravstvu in posebno v parodontologiji je dobra diagnostika pomembna in merjenje globin obzobnih žepov je ena ključnih preiskav.

Merjenje globin obzobnih žepov se izvaja na 4 do 6 mestih okoli vsakega zoba. Meri se globina obzobnega žepa in prisotnost krvavitve. Krvaveča mesta se zabeleži, ker je to pomemben znak aktivne parodontalne bolezni, kjer se odvijajo škodljivi procesi. Zdrave dlesni ne krvavijo!!!

Meritve, ki jih dobimo, so pomemben faktor (poleg barve dlesni, lege in oblike dlesni) pri določitvi resnosti bolezni. Vrenosti meritev se navadno gibajo med 0 in 12 mm in so pri zdravih dlesnih v okvirih od 0 do 3 mm. Navadno so na lični in jezični/nebni strani meritve manjše kot na mestih med zobmi. Meritve so tudi različne od zoba do zoba. Na splošno pa velja, večje kot so meritve, globji so obzobni žepi, več tkiva je prizadetega in večja je verjetnost kirurškega reševanja zoba.

0-3 mm brez krvavenja: dlesni in ostala obzobna tkiva so zdrava. Parodontalna bolezen ni (več) prisotna.

1-3 mm z krvavitvijo: prisoten je GINGIVITIS. V tej fazi je prizadeta le dlesen, kost pa še ne. Navadno je čiščenje zobnega kamna in oblog ter izboljšana ustna higiena dovolj za povrnitev zdravja.

3-5 mm brez krvavenja: rezultati, po katerih ne moremo z gotovostjo podati diagnoze. Odsotnost krvavenja, ki bi nam dokazal parodontalno bolezen, je lahko posledica kajenja. Vsekakor pa nihče ne more zadovoljivo očistiti obzobni žep globlji od 3 mm in zato je parodontalna bolezen na teh mestih zelo verjetna. Priporočljivi so obiski ambulante za  osnovno/vzdrževalno terapijo -čiščenje zobnega kamna in oblog, 3 krat na leto.

3-5 mm z krvavitvijo: začetno do napredovana parodontalna bolezen. Potreba po čiščenju zobnih oblog je nujna. Hkrati je potrebno tudi luščenje in glajenje zobnih korenin na mestih globljih žepov. V sam bolezenski proces je lahko vključena tudi že kost, zaradi česar je možen tudi parodontološki kirurški poseg. Za dosego zdravja se priporoča vzdrževalna terapija na 2 do 3 mesece do izboljšanja stanja.

5-7 mm z krvavitvijo: nepovratne poškodbe trdih in mehkih tkiv. Poleg osnovnega čiščenja plaka in zobnega kamna ter luščenja in glajenja korenin bo verjetno potreben tudi porodontalni kirurški poseg. V določenih primerih se uporabi tudi antibiotik. Zobje so v tej fazi parodontalne bolezni lahko že majavi.

7 mm in več z krvavenjem: napredovana parodontalna bolezen kjer je, če sploh obstaja možnost, za rešitev zoba  skoraj gotovo potreba po osnovni terapiji, luščenju in glajenju korenin in kirurškemu posegu . Če se izkaže potrebno se predpiše tudi antibiotik.

V grobem pa manjše številke pomenijo dobro in višje številke meritev slabo stanje obzobnih tkiv.

Vse oblike parodontalne bolezni so neprijetne in, če so nezdravljene, lahko povzročajo vrsto težav. Če želite obdržati zdrave zobe in dlesni je pomembno, da sledite našim navodilom pravilnega in natančnega ščetkanja in redno uporabljate zobno nitko ali medzobno krtačko. Svetujemo tudi  redne kontrolne preglede in/ali vzdrževalno terapijo. Izpuščanje vzdrževalne terapije dokazano vodi v slabše rezultate terapije zdravljenja parodontalne bolezni. Pogostost teh obiskov  je določena glede na vaše stanje v ustih in se lahko spreminja glede na to, kako uspešni ste pri čiščenju. Parodontalna bolezen povzroča trajne spremembe v vaših ustih, zato je pomembno da ne izpuščate dnevne rutine ščetkanja in nitkanja ter ne izpuščate obiskov zobozdravstvene ambulante.

Kratek povzetek tipov parodontalne bolezni:

GINGIVITIS: je vnetje dlesni. Dlesni spremenijo barvo in se napihnejo. Površina dlesni je gladka in hitro zakrvavi. Spodaj ležeča kost še ni prizadeta zato tudi poškodbe niso nepovratne.

KRONIČNI PARODONTITIS: je napredovana oblika gingivitisa, ki pa že zajame in uniči del kosti (oporne strukture zoba) in je posledica plaka in zobnega kamna. Hitrost napredovanja je odvisna od lokalnih, sistemskih in okoljskih faktorjev. Nadalje kronični parodontits lahko delimo na lokaliziranega(omejen) ali generaliziranega(razširjen).

AGRESIVNI PARODONTITIS: je izredno hitro napredujoč parodontitis, ki se pojavi pri zdravih osebah z dobro oralno higieno. Tudi agresivni parodontitis nadalje delimo na lokaliziranega(omejen) ali generaliziranega(razširjen).

PARODONTITIS KOT POJAV SISTEMSKE BOLEZNI: nekatere krvne in genetske nepravilnosti imajo enega od znakov tudi parodontitis. Pogostost tega tipa parodontalne bolezni je izredno majhna.

NEKROTIZIRAJOČA PARODONTALNA BOLEZEN: značilni so ulkusi in razpadla dlesen v medzobnih prostorih in robovih dlesni. Navadno se pojavlja pri podhranjenih osebah ali pri osebah pod ogromnim stresom.

PARODONTALNI ABSCES: izcedek gnoja iz parodontalnega tkiva. Drugo ime za to je tudi „šola“.

PARODONTITIS POVEZAN Z INFEKCIJO KORENINSKIH KANALOV: ko zobna pulpa odmre in prične gniti si gnoj poišče izhod med zobom in dlesnijo.

Lepi, čisti zobje in zdrave dlesni so okras obraza. Kakršno koli zabarvanje zob, krvaveče dlesni in zadah pa so estetsko moteči. S časom se na zobeh pojavijo obloge, ki se kljub vestnem nitkanju in ščetkanju ne morejo odstraniti. Pitje kave, čaja in kajenje nastajanje madežev še pospešuje. Obloge in madeži ustvarjajo dobre pogoje, za razrast škodljivih bakterij, ki povzročajo vnetje dlesni. Take dlesni krvavijo in so prvi znak gingivitisa. Če se teh bakterij ne odstranjuje, lahko okvarijo tudi druge obzobne strukture, kar privede do parodontalne bolezni in v končni fazi do izgube zob.

Po strokovni literaturi se priporoča obisk ustnega higienika vsaj 1x letno. V primeru težav z obzobnimi tkivi pa tudi pogosteje. Takrat se opravi pregled in očisti zobni kamen in ostale obloge. Čiščenje poteka v 3 fazah. Čiščenje zobnega kamna, peskanje, s katerim odstranimo madeže, in poliranje, da se površina zob zopet naredi gladka. Zobem povrnemo naraven lesk, dlesni pa razbremenimo bakterij in odstranimo zadah. Na koncu naša ustna higieničarka opravi še svetovanje, kako najučinkoviteje uparabljati pripomočke za izvajanje ustne higijene za dolgoročen rezultat.

Redno čiščenje zob in dlesni, ter redno odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog je izredno pomembno za čiste zobe in zdrave dlesni.

Navadno se pri zdravljenju parodontalne bolezni po higienski fazi in doslednem izvajanju navodil za čiščenje, stanje izboljša. Če pa, kljub vsem naporom, dlesni še vedno krvavijo in so prisotni parodontalni žepi, ki presegajo globino 4 mm, je čas za kirurško zmanjšanje teh žepov.

V lokalni anesteziji, kirurško odstranimo kronično vneta tkiva, malenkost preoblikujemo kost in jo po potrebi tudi dogradimo ter na ta način zmanjšamo globino žepov. S tem ustvarimo pogoje, da si tkiva opomorejo in da se lahko ustna higiena izvaja bolje in učinkoviteje, kar nam zagotavlja dolgoročno uspešnost.

Ščetkanje je tako vsakdanje opravilo, da je postalo že samoumevno. Pa si res znamo počistiti zobe? Vemo kakšno je pravilno ščetkanje in na kaj moramo biti pozorni kadar si umivamo zobe? Se znamo oceniti, če so zobje dobro očiščeni?

Umivanje zob in ust je pomembno pri ohranjanju zdravja v ustni votlini. Preko dneva se prehranjujemo in vsa ta hrana se vnaša preko ust. Z zobmi zgrizemo in prežvečimo hrano, ki jo nato pogoltnemo. Vendar ne vse. Nekaj jo vseeno ostane v ustih, kjer postane hranivo za bakterije in prične gniti. Gnitje je posebej hitro v vlažnih in toplih okoljih, kot so usta. Zato je posebej pomembno, da te ostanke hrane redno odstranjujemo in zmotimo razrast škodljivih bakterij, ki puščajo posledice.

Tehnik ščetkanja je več. Zato bomo na tem mestu opisali le najpogostejše. Katera je najprimernejša za vas pa se boste pogovorili z zobozdravnikom ali higieničarko.

SUČNA TEHNIKA- „ROLL STROKE“ je tehnika, ki jo učijo v šolah. Je enostavna in efektivna za ohranjaje zdravih zob in dlesni. Izvajamo jo tako, da ščetine postavimo na mejo med zobom in dlesnijo in potegnemo po zobu proti kroni zoba. Da se lažje zapomni, od rdečega proti belemu. Po vsakem zobu je potrebno potegniti od 10-15 krat po zunanji- lični strani, po nebni ali jezični strani in po griznih ploskvah. Grizne ploskve očistimo z gibi naprej nazaj.

MODIFICIRANA BASSOVA TEHNIKA je tehnika ščetkanja, ki se je izkazala za najučinkovitejšo pri odstranjevanju bakterjiskega plaka z dlesni in površine zob. Ščetine postavimo na mejo med dlesnijo in zobom pod kotom 45 stopinj proti dlesni. Na ta način se ščetine uvihajo v obzobni žep in počistijo ostanke hrane. Pri tem izvajamo nežne in kratke gibe naprej in nazaj 10-15 krat, na koncu pa še „potegnemo po zobu od rdečega proti belemu“ enako kot pri sučni tehniki.

CHARTERJEVA TEHNIKA je tehnika, ki je primerna za paciente z fiksnim ortodontskim aparatom. Ta tehnika je izredno učinkovita pri odstranjevanju nečistoč v medzobnih prostorih in pri tujkih v ustih. V nekaterih primerih priporočamo tudi pacientom z fiksnoprotetičnim izdelkom ali kot prehodno čiščenje pri pacientih, ki so imeli parodonalno operacijo.
Ravno obratno kot pri modificirani bassovi tehniki, se tu ščetine postavi na mejo med dlesnijo in zobom pod kotom 45 stopinj proti zobu in čistimo z nežnimi kratkimi gibi naprej nazaj.

FONSOVA TEHNIKA je tehnika, ki je sicer najmanj učinkovita, vendar se jo otroci najlažje naučijo. Ščetine postavimo na lično oz jezično ploskev zoba in z majhnimi krožnimi gibi očistimo ploskev zoba. Vsak zob mora biti očiščen z vsaj 10-15 kroženji, na lični in jezični/nebni ploskvi.

ELEKTRIČNE ZOBNE ŠČETKE so vedno bolj popularne. Čiščenje z njimi je bolj enostavno, vendar pa je vseeno potrebno upoštevati osnovna navodila. Vsak proizvajalec ima priložena svoja navodila o uporabi in vam svetujemo, da jih preberete in upoštevate. V grobem pa se te ščetke delijo na:

ŠČETKE, KATERIH GLAVA KROŽI glavo ščetke postavite pravokotno na zobno ploskev in nato z rahlim pritiskom držite na zobu nekaj sekund in se nato premaknete na naslednji zob.

ŠČETKE, KATERIH GLAVA VIBRIRA pri teh ščetkah je potrebno glavo ščetke usmeriti pod kotom 45 stopinj proti dlesni. Z rahlim pritiskom držite na enem mestu nekaj sekund in se nato premaknete na naslednji zob.

Ne glede na to katero ščetko uporabljate, je vedno potrebno očistiti vse ploskve zoba. Če čistite sistematično, so možnosti da ostanejo neočiščena mesta manjše.

Usta razdelite na 4 sektorje; zgoraj desno, zgoraj levo, spodaj levo in spodaj desno.

Očistite vsak sektor posebej; pričnite z zadnjimi zobmi na ličnih ploskvah in se pomikajte naprej. Ko očistite lične ploskve, se premaknite na nebno/jezično stran in enako očistite te ploskve zob. Ko končate z temi, očistite še grizne ploskve. Usta je potrebno očistiti vsaj 2xdnevno. Nekateri svetujejo naj čiščenje traja vsaj 2 minuti, vendar je boljše priporočilo čiščenje dokler usta in zobje niso čista!

Usta pa niso popolnoma čista brez NITKANJA ali čiščenja z MEDZOBNO ŠČETKO. Mesta med zobmi so zaradi tesnosti težko dostopna za ščetkanje, zato je uporaba nitke ali medzobne ščetke nujna!

Nitkanje:
Zobno nitko navijemo okoli sredinca in z kazalci nitko napnemo in z žagajočimi gibi uvedemo v medzobni prostor. Nitka se ne sme napeti in po prehodu kontakta „udariti“ v dlesen. Ko je nitka v medzobnem prostoru jo napnite in naslonite ob en zob in postrgajte z gibi gor in dol in nato še ob drug zob enako. Kjer se nitka zatakne, je znak, da je prisoten karies ali pa je plomba neustrezna in jo je potrebno popraviti. V vsakem primeru je o tem potrebno obvestiti zobozdravnika.

Medzobne ščetke
Medzobne ščetke o različnih velikosti. Za vsak medzobni prostor je potrebno uporabiti odgovarjajočo velikost ščetke. Ščetko uvedemo pod kontakt zob in jo nato zravnamo v horizontalni smeri. Pri tem se ne smemo zbosti!

Nasvet:
Ko pričnemo s ščetkanjem, je pozornost velika in pada s časom. Zgodi se, da ko končujemo z čiščenjem zob je pozornost že majhna in smo pri ščetkanju površni. Svetujemo, da mesta s katerimi pričenjate ščetkati menjate. Na ta način se izognemo kronično neočiščenim mestom. Iz enakega razloga vam svetujemo, da nitkate neodvisno od ščetkanja ali pa si zobe najprej znitkajte in nato še poščetkajte.